Vsi radi šnjofamo

Da, tako je! Šnjofamo in obrekujemo in se naslajamo ob prepirih in slabih stvareh. Ampak, če se omejim samo na šnjofanje...da, šnjofamo. Za zgled vzemimo Pepeta. Pepe rad šnjofa. Mirno sedi na rami in gleda naokoli ter...šnjofa. Brčice se živahno premikajo s smrčkom pa ovohava zrak. Pepe je tipičen primer Šnofkota. On je moj Šnofko Šnof. Isto kot Pepe, tudi mi šnjofamo. Zakaj pa ne bi? Učimo se vse življenje, kajne? Vprašanje pa je, ali se bo Pepe kdaj umiril? Bo nehal šnjofati? Najbrž ne...kar predstavljam si ga pri treh letih (da, doživel jih bo! In še deset za povrh!), ko s sivo bradico (čeprav je sam albin) veselo šnjofa naokoli. Morda bo imel še tista očala, da bo izgledal kot blazni intelektualec (kar tudi je). Kaj nismo vsi Pepeti?

Ne pozabite šnjofati:)

Za vas...vaša Šnofka.

With PEPE on our side

I'm back!

Torej, ja, ponovno pišem. Nekje v obdobju, ko naj bi se učila...a le obupano zrem v računalniški ekran, saj se mi ne da. Ne, res se mi ne da. In vem, da je to prežvečen stavek in da ponavljam za milijoni mučenikov pred mano...ampak vseeno: ne da se mi! Trenutno bi raje spala, gledala v strop, počela karkoli drugega, le to ne. Tolaži me misel, da samo še jutri...nato pa odmor (vikend). Da, lahko je reči, da se moraš samo še to potruditi...a kaj, ko (ponavljam) se mi ne da. Heh, življenje je smešno.
In PEPE tudi. Pepe is my pet rat. I love him, he's so cute, and funny, and lazy, and...awesome. He rocks! Pepe je pač mali car, ki lepša te deževne dneve. Da da, Pepe je zakon.

Abebe...be!

Leti...leti...avto!

Haha, tale blog pa mal opuščam. Ups.
Preveč vsega na kupu, premalo časa in še lena sem. Ko sem že frej, pa se spravim brat, gledat Naruta ali pa samo ležim na postelji in občudujem strop.
Bolje nekaj besed kot nič, ali ne?

lp
Lenuh

Oh well

Uf, že marec. Malo sem zanemarila tale mali blogec, ampak sedaj sem tukaj! Blaženi vsi, ali ne?
Počitnic je konec, kar je res škoda, ker se je pasalo relaksirati. In sedaj v polnem zamahu nazaj v delovne dni. Ampak ok, vsaj nekatere ljudi sem ponovno videla (oziroma jih videvam). In berem odlično knjigo od Dicka. In imam nov mp3. Skratka zame je vse super. Recimo.

Bodite lepo,
Sky

Wake up

Dobra pesem. In odličen je film, kjer prikupni zajček našemu Donnieju to sporoča vsak dan. Super budilka. :)

Uf, ugotavljam, da mi zmanjkuje časa. Nekaj mesecev nazaj, se nisem imela kam dati (no, ali pa let). Sedaj pa tako hitro mineva vse in še zmeraj hočem preveč narediti. Se učim, dobim s prijatelji, bluzim, berem, surfam, rolam, pa potem? Še za dve stvari se komaj najde čas v celem dnevu. Oh, kdo si je izmislil dneve in sekunde in ves ta pritisk kdaj je čas za spanje in noč in jutro in vse to. Če zanemarimo vse to, je časa ogromno. =)

Jutri je pa četrtek in nato petek. Juhu, petek je dan za ...? No, veselim se vikenda. V soboto je super koncert, moji sorojaki igrajo in bo res super, kar je super. Pa ponovno bo petek, dan, ko se bom lahko brez skrbi sprostila.
Hey, včeraj je bilo kul. Metelkova-delavnica žongliranja. No, s prijateljico sva bolj igrali nogomet kot žonglirali, ampak vseeno. Pa še stare znance sva srečali in spoznali nove. če pa to ni kul, pa ne vem kaj je. :)

In hitro končujem ta zapis, ker bom samo še nekaj časa na tem lepem računalniku tapkala, nato pa se spravila za knjige. Oziroma, se mi najbrž ne bo dalo spraviti za knjige, zato bom najbrž pred televizorjem čičala (kar ni zdravo, vem).

Lepo se imejte ljudje!
Čiček (ker čičam, get it?)

We will not let you go

To bo še smešno. Polom. Ne vem kaj mi je šinilo v mojo prelepo glavico, da sem povedala sestri za ta mali blogec. Ponovim prejšnje dejstvo? Polom.

Nedelja je. In spet čičam na tem extra-udobnem-stolu in čečkam brezvezne misli. V bistvu nimam kaj zanimivega za povedat. Mogoče to, da je danes zadnji dan počitnic? Ali da se čez eno uro odpre ena izmed zanimivejših strani? Ali, da sem se končno znebila bananinega Monteja? Ne? Potem pa nič. Je pa treba omeniti, da sem vesela. Ker sem preživela počitnice. In to super. Na začetku sem celo dvomila kako bojo potekale. Pa so bile zanimive. Vse od lenarjenja, koncertov, druženja s prjatlčki, izdelovanja in branja. Tako, da sem sedaj izčrpala zalogo kul stvari in isto kot za dežjem posije sonce, čakam, da za soncem dežuje. Kar vem, da bo. Morda kot slaba novica, ocena ali kaj drugega. Nekaj preprosto bo. Realistično gledano to.

In zmanjkalo mi je Naruta. Grozno. No, jutri dobim nove dele, kar ni tako grozno. In v bistvu sedaj samo nakladam, ker se mi ne da stisniti gumba "Javno objavi objavo" (kako inteligenten stavek). Predam se. Bom kliknila. Res.

Lep nedeljski dan vam želim!
Ikonica

How does it feel?

Super. Enkratno res. Včeraj... najprej delavnica, kjer se nas je ene par mučilo z izdelovanjem iz fimo mase. Izdelek je bil sicer zanimiv. Večina nas je naredila kake verižice, obeske ali zapestnice. Vmes sem se še srečala s prijateljico, ki je prišla v Ljubljano in sva bluzili naokoli. :)
Nato pa po hitrem postopku-knjižnica in Metelkova. Ponovno smeh, veselje, neumni monologi in dvogovori, ter obilica dobre volje. Bilo je res čudovito. In tudi koncert v Rogu je bil super. Mimogrede sem trčila v nekaj prijateljev, nekaj besed in nasmehov je bilo izmenjanih. Potem pa spet Metelkova. Tokrat Gromka. In tam do štirih zjutri. Ni bilo zaspanosti. Bila je čista energija, ki se je pretakala med plešočimi telesi. Bilo je neverjetno. Taki večeri/noči te oživijo. :)

Sicer je bil pa Lunin mrk hm...zanimiv. Čas je iz noči srede na četrtek res hitro minil. In ob treh zjutraj sem šla pogledat ven, vendar na mojo žalost videla le par oblakov okoli Lune. Ali pa je bila to meglica, ki je zakrila naš nočni sonček.

Lepo preživite še ta ostanek dneva,
Meow