Haha, tale blog pa mal opuščam. Ups. Preveč vsega na kupu, premalo časa in še lena sem. Ko sem že frej, pa se spravim brat, gledat Naruta ali pa samo ležim na postelji in občudujem strop. Bolje nekaj besed kot nič, ali ne?
Uf, že marec. Malo sem zanemarila tale mali blogec, ampak sedaj sem tukaj! Blaženi vsi, ali ne? Počitnic je konec, kar je res škoda, ker se je pasalo relaksirati. In sedaj v polnem zamahu nazaj v delovne dni. Ampak ok, vsaj nekatere ljudi sem ponovno videla (oziroma jih videvam). In berem odlično knjigo od Dicka. In imam nov mp3. Skratka zame je vse super. Recimo.
Napišete lahko toliko,kolikor želite...no,največ 1200 znakov? Smešno.
Jaz? Nenavadna. Subjektivno? Morda.
Priznam, da imam strgane žabe in da ima moja črna majica luknjo pri trtici, ter menjam uhane iz ene ušesne mečice v drugo.
In mrzel sirov burek me ne vznemirja niti pol toliko kot mrzel capuccino.
Čajnica in dišeče palčke so na sporedu vsak dan.
Se pa odvajam sarkazma.
Verjameš?