sobota, 21. junij 2008

Vsi radi šnjofamo


Da, tako je! Šnjofamo in obrekujemo in se naslajamo ob prepirih in slabih stvareh. Ampak, če se omejim samo na šnjofanje...da, šnjofamo. Za zgled vzemimo Pepeta. Pepe rad šnjofa. Mirno sedi na rami in gleda naokoli ter...šnjofa. Brčice se živahno premikajo s smrčkom pa ovohava zrak. Pepe je tipičen primer Šnofkota. On je moj Šnofko Šnof. Isto kot Pepe, tudi mi šnjofamo. Zakaj pa ne bi? Učimo se vse življenje, kajne? Vprašanje pa je, ali se bo Pepe kdaj umiril? Bo nehal šnjofati? Najbrž ne...kar predstavljam si ga pri treh letih (da, doživel jih bo! In še deset za povrh!), ko s sivo bradico (čeprav je sam albin) veselo šnjofa naokoli. Morda bo imel še tista očala, da bo izgledal kot blazni intelektualec (kar tudi je). Kaj nismo vsi Pepeti?

Ne pozabite šnjofati:)

Za vas...vaša Šnofka.

četrtek, 5. junij 2008

With PEPE on our side

I'm back!

Torej, ja, ponovno pišem. Nekje v obdobju, ko naj bi se učila...a le obupano zrem v računalniški ekran, saj se mi ne da. Ne, res se mi ne da. In vem, da je to prežvečen stavek in da ponavljam za milijoni mučenikov pred mano...ampak vseeno: ne da se mi! Trenutno bi raje spala, gledala v strop, počela karkoli drugega, le to ne. Tolaži me misel, da samo še jutri...nato pa odmor (vikend). Da, lahko je reči, da se moraš samo še to potruditi...a kaj, ko (ponavljam) se mi ne da. Heh, življenje je smešno.

In PEPE tudi. Pepe is my pet rat. I love him, he's so cute, and funny, and lazy, and...awesome. He rocks! Pepe je pač mali car, ki lepša te deževne dneve. Da da, Pepe je zakon.

Abebe...be!

ponedeljek, 17. marec 2008

Leti...leti...avto!


Haha, tale blog pa mal opuščam. Ups.
Preveč vsega na kupu, premalo časa in še lena sem. Ko sem že frej, pa se spravim brat, gledat Naruta ali pa samo ležim na postelji in občudujem strop.
Bolje nekaj besed kot nič, ali ne?

lp
Lenuh

ponedeljek, 3. marec 2008

Oh well


Uf, že marec. Malo sem zanemarila tale mali blogec, ampak sedaj sem tukaj! Blaženi vsi, ali ne?
Počitnic je konec, kar je res škoda, ker se je pasalo relaksirati. In sedaj v polnem zamahu nazaj v delovne dni. Ampak ok, vsaj nekatere ljudi sem ponovno videla (oziroma jih videvam). In berem odlično knjigo od Dicka. In imam nov mp3. Skratka zame je vse super. Recimo.

Bodite lepo,
Sky

sreda, 27. februar 2008

Wake up


Dobra pesem. In odličen je film, kjer prikupni zajček našemu Donnieju to sporoča vsak dan. Super budilka. :)

Uf, ugotavljam, da mi zmanjkuje časa. Nekaj mesecev nazaj, se nisem imela kam dati (no, ali pa let). Sedaj pa tako hitro mineva vse in še zmeraj hočem preveč narediti. Se učim, dobim s prijatelji, bluzim, berem, surfam, rolam, pa potem? Še za dve stvari se komaj najde čas v celem dnevu. Oh, kdo si je izmislil dneve in sekunde in ves ta pritisk kdaj je čas za spanje in noč in jutro in vse to. Če zanemarimo vse to, je časa ogromno. =)

Jutri je pa četrtek in nato petek. Juhu, petek je dan za ...? No, veselim se vikenda. V soboto je super koncert, moji sorojaki igrajo in bo res super, kar je super. Pa ponovno bo petek, dan, ko se bom lahko brez skrbi sprostila.
Hey, včeraj je bilo kul. Metelkova-delavnica žongliranja. No, s prijateljico sva bolj igrali nogomet kot žonglirali, ampak vseeno. Pa še stare znance sva srečali in spoznali nove. če pa to ni kul, pa ne vem kaj je. :)

In hitro končujem ta zapis, ker bom samo še nekaj časa na tem lepem računalniku tapkala, nato pa se spravila za knjige. Oziroma, se mi najbrž ne bo dalo spraviti za knjige, zato bom najbrž pred televizorjem čičala (kar ni zdravo, vem).

Lepo se imejte ljudje!
Čiček (ker čičam, get it?)

nedelja, 24. februar 2008

We will not let you go

To bo še smešno. Polom. Ne vem kaj mi je šinilo v mojo prelepo glavico, da sem povedala sestri za ta mali blogec. Ponovim prejšnje dejstvo? Polom.

Nedelja je. In spet čičam na tem extra-udobnem-stolu in čečkam brezvezne misli. V bistvu nimam kaj zanimivega za povedat. Mogoče to, da je danes zadnji dan počitnic? Ali da se čez eno uro odpre ena izmed zanimivejših strani? Ali, da sem se končno znebila bananinega Monteja? Ne? Potem pa nič. Je pa treba omeniti, da sem vesela. Ker sem preživela počitnice. In to super. Na začetku sem celo dvomila kako bojo potekale. Pa so bile zanimive. Vse od lenarjenja, koncertov, druženja s prjatlčki, izdelovanja in branja. Tako, da sem sedaj izčrpala zalogo kul stvari in isto kot za dežjem posije sonce, čakam, da za soncem dežuje. Kar vem, da bo. Morda kot slaba novica, ocena ali kaj drugega. Nekaj preprosto bo. Realistično gledano to.

In zmanjkalo mi je Naruta. Grozno. No, jutri dobim nove dele, kar ni tako grozno. In v bistvu sedaj samo nakladam, ker se mi ne da stisniti gumba "Javno objavi objavo" (kako inteligenten stavek). Predam se. Bom kliknila. Res.

Lep nedeljski dan vam želim!

Ikonica

petek, 22. februar 2008

How does it feel?


Super. Enkratno res. Včeraj... najprej delavnica, kjer se nas je ene par mučilo z izdelovanjem iz fimo mase. Izdelek je bil sicer zanimiv. Večina nas je naredila kake verižice, obeske ali zapestnice. Vmes sem se še srečala s prijateljico, ki je prišla v Ljubljano in sva bluzili naokoli. :)
Nato pa po hitrem postopku-knjižnica in Metelkova. Ponovno smeh, veselje, neumni monologi in dvogovori, ter obilica dobre volje. Bilo je res čudovito. In tudi koncert v Rogu je bil super. Mimogrede sem trčila v nekaj prijateljev, nekaj besed in nasmehov je bilo izmenjanih. Potem pa spet Metelkova. Tokrat Gromka. In tam do štirih zjutri. Ni bilo zaspanosti. Bila je čista energija, ki se je pretakala med plešočimi telesi. Bilo je neverjetno. Taki večeri/noči te oživijo. :)

Sicer je bil pa Lunin mrk hm...zanimiv. Čas je iz noči srede na četrtek res hitro minil. In ob treh zjutraj sem šla pogledat ven, vendar na mojo žalost videla le par oblakov okoli Lune. Ali pa je bila to meglica, ki je zakrila naš nočni sonček.

Lepo preživite še ta ostanek dneva,
Meow

sreda, 20. februar 2008

Mini me


Olala.

Torej...delavnica danes je bila res najboljša. Ah, kaki človečki so to, da se kar nasmehneš. Skupaj smo ustvarjali zgodbice, klepali rime, igrali nogomet ali pa samo pili čaj. In zanimivi so mi. Vsak posebaj. Četudi izgledajo tako običajno, se sčasoma najde nekaj kar privlači in izstopa. In to mi je kul. Mišel, raper, poet in filozof, ki ima v sebi zmešane take raznolike lastnosti, da nastane edinstven koktejl. Anja, prijazna duš'ca, ki spoštuje vse in piše lepe pripovedi. Rene, ki izgleda kot vsakdanji človeček, a pozna stari rock in njegove pesmi so res zakon. Viktorija, rockerca, v kateri vre od romantike in katere pesmi so polne lepih besed. In vsi skupaj so celota. Vsak edinstven, a se skladajo. Kar je res unikatno.
In med to druščino, jaz (ki sem pač človek, ki se ga ne da opisati), Natalija (norec, ki se rad zafilozofira) in Alen (čaj osebek, s pisalom in "polako" nogometom). Morda pa tudi mi pašemo v tisto skupino. :)

In danes je lunin mrk. Sem imela najprej namen ga sama gledati, nato skupaj s prijateljico, potem pa spet sama. In kot se opazi, sem sedaj tukaj, kjer tapkam ta neopredeljen blog. Počakala bom še kake pol ure, nato pa se podala pokukat ven, če se je nebo že kaj spremenilo.

Lepo noč vam želim,
Moon

Spyder pig


Uf, kdaj sem nazadnje kaj načečkala? Hm...pa poglejmo. V nedeljo je bilo pač zakon, predstava res popoln uspeh. Vse tako dobro odigrano in prikazano in...ah....
Pa pitje čajčka v Jalli in smeh in majhen krog ljudi, ki se razumejo tudi v najbolj neumnih trenutkih. Juhu.
In ponedeljek- delavnica kreativnega slikanja, kjer smo sprostili vso negativno energijo in ustvarjali, čečkali, kracali, lepili, pisali, risali in vse druge možne stvari. Potem pa namizni nogomet. Uf, me še zdaj roke bolijo. Dve uri nonstop. Ampak smeh je bil in to je bilo res super. :)
Včeraj pa "movie day" s prijateljico. Ob strani limonce, na sredini pomfri, napolitanke in čigumiji (!) na televiziji pa Donnie Darko in Nebeško kraljestvo. Slednjega sem gledala prvič, Donnieja pa že stotič (vsakič boljši). In spet klasika...na sprehod do bližnje trgovine, kjer se opremiva s sladkarijami in do bivše šole, kjer obujava spomine na mlade dni. =D
Danes pa delavnica kreativnega pisanja in nogomet. To bo še zanimivo.

Lep sončen dan, ljudje!
Sunshine

nedelja, 17. februar 2008

Rock the Casbah

Pisanje. Zakon. Tisti namišljeni svet, ko se kdaj res preveč potopiš vanj. Ampak je super. Mhm.
In danes grem v Staro elektrarno. Dance or die. Se mi zdi, da bo kar zanimiva plesna predstava.

Pijača. Ponavadi si človek več upa, ko je pijan. Oziroma pove tisto kar misli. Nekdo mi je rekel, da če si čisto drugačen ko piješ...potem to nisi ti. Kajti, ko si pijan se pokaže kaj res si. Imaš iste fore? Isto obnašanje? Potem je to to. Pa mislim, da je isto z internetom. Vsi furamo neki drugačni stil, tisto kar bi bili radi po netu, saj na
s noben ne pozna. In kaj potem, ko srečaš osebo v živo? Šok. Nemalokrat me je oseba presenetila v negativni smeri, pa še nisem obupala. Kajti velikokrat sem pa spoznala zakon ljudi in veliko jih je mojih dobrih prijateljev. :) Sicer je pa zmeraj tako, da je negativna in pozitivna stran. Sedaj sem naravnana na pozitivno.

In že dva dni sem preveč potopljena v križanke. Še sanjam o njih. Sploh je smešno, ker nobene ne rešim do konca. Ampak jih vsaj rešujem sama, brez pomoči (ha!).

Lep dan!

Jigsaw

sobota, 16. februar 2008

Stupify

Zadnjih nekaj dni sem preživela raznoliko. Mimogrede, nekaj delov Naruta sem gledala v japonščini (tako kot zmeraj) z japonskimi podnapisi. Nekaj pa s francoskimi. No, francosko je še šlo, japonsko pa težje. :)
In petkov večer je ponovno minil v dobrem vzdušju. In četrtkov. Kako paše preprosto biti z zakon folkom sredi zakon kraja in se sprostiti in delati nič. Vse je tako super. In smešne so situacije, ko imaš ob sebi malo pijače, malo drugih lepih stvari in pride oseba in vzame v roke vino, ter reče: "Rada vaju mam", še preden naredi požirek. In ne, ni bila pijana.:)
Kolikor spoznaš novih ljudi, si ustvariš tak mini krog. In s tistimi se družiš največ, saj se najboljše počutiš ob njih. Super ste!

In včeraj med infoti je bilo toliko bodočih brucov in fazanov, da je bila celotna Ljubljana čisto zabasana. Pa z mamicami in zemljevidi in s preplašenimi ali navdušenimi očmi. Drugo leto bo zanimivo, ali ne?
In prijateljica mi je dala prebrati svojo knjigo, ki jo je napisala dve leti nazaj. Super je! Res navdušena nad njo. Vse tako gladko teče, ni tistih neprijetnih trenutkov, ko čakaš, da prideš na boljše dele. Meni je všeč. In tema je dobra. Upam, da ji uspe.

In počitnice so. Torej jih je treba maksimalno izkoristiti! Prej pa sledi spanje. :)

Lahko noč ljudje!
Sonček

sreda, 13. februar 2008

Juhu

Da, tako je. Nova miška. In že veselo tapkam tipkam in tupkam. Ta začuda ne šteka in se veselo giblje po podlagi ali pa kar po mizi. Oh, mi jo je z veseljem držati in klikati. Ok, tole se sliši smešno, samo je res! :) In sedaj gledanje vseh forumov, blogov in anim.

Da, življenje je lepo.

torek, 12. februar 2008

Hm...kaj sedaj to?

In tako je bilo. Preprosto. Miška (po domače rečeno) je crknila. In kaj zdaj? Master of computers (=jaz) vse obvlada s tipkovnico. V bistvu sem se veliko novega naučila. Ampak bi bil vseeno že čas, da si kupim drugo glodalko.
In v tem času, kjer je oteženo gledanje forumov in drugih zanimivih strani, si lepšam trenutke z Narutom. Gaara je preprosto e.n.k.r.a.t.e.n.
Bi govorila več. Bi napisala več. Bi prilepila kako amatersko slikco. Vendar sem majčkeno zaspana. In ura je tam nekj pol enajst. In prebrati moram odlično knjigo do konca (zanimiva mešanica sf in geografskih dejstev, pomešanih z mitologijo)- Thomas Thiemeyer: Reptilia. Vredna branja. :)

Hojladri hojladro vam želim
Jaz.
=)

nedelja, 3. februar 2008

My wild love went riding


Ironično. Cel dan se veseliš tega trenutka. In zmanjka elektrike. Čakaš. Čakaš. Čakaš. Minejo tri ure. Pride elektrika. Prižgeš računalnik, vstaviš cd in... nič. Ne prebere cdja. Probaš levo. Desno. Gor in dol. Nič. Kaj narediti? Vzameš cd in greš jezno in razočarano pisat ta blog.
Preostane mi samo čakanje, da spečem drug cd z drugega računalnika in čez en teden pogledam. Škoda.

Zanimivo, kako si ljudje vtisnemo v spomin neko podobo neke osebe. In potem trčimo vanjo po pol leta, letu, dveh. In padajo izjave v stilu: "Oh, kako si suha!" , "Kako si se spremenila" in podobno. Pa ni nujno, da se je oseba spremenila. Sicer je pa res, da pri ljudeh, ki jih vidiš vsak dan ne opaziš takoj spremembe. Drugi pa jo. Zanimivo.

In danes sem dodala anketo. Sicer ne pričakujem več kot enega glasu (mojega). :)

To bo to. Lep konev vikenda vam želi,
vaša Rožica

sobota, 2. februar 2008

If the sun refused to shine


Lažje je.

Petek. Klasika. Kaj polepša dan? Ulični glasbenik, s katerim izmenjaš misli in nasmehe. Ki ti izpolni glasbeno željo in opazi vse. Si predstavljaš vsak dan se zbuditi ob taki osebi, ki ti poje tako lepo, s takim glasom, da se vse dlačice postavijo pokonci, ko slišiš? Lepo.:)

In sledila je vesela noč, polna dobre glasbe in smeha. Hey, petek je pač zakon!=)

Sedaj pa sobota. Vikend. Naruto v polnem zamahu in drobni klepeti vmes. Tako si pa napolnim baterije.

In pustna šema bom šele v torek, zato pa toliko bolj zanimiva (skromnost je lepa čednost).

Lepo pustno soboto vam želi,
vaš Smehljaj

torek, 29. januar 2008

The break up


We could be so good together
Ya, so good together
We could be so good together
Ya, we could, I know we could

Tell you lies
I tell you wicked lies
Tell you lies
Tell you wicked lies



It is hard.



nedelja, 27. januar 2008

Lucy in the sky with diamonds


Beatli. Pomešani z Rollingi mi na playlisti lepšajo čas. Še posebaj je dober občutek, ko greš v petek zvečer v klub, kjer dj rola stari rock in slišiš Paint it black. Še dolgo v jutro se da uživati ob takih melodijah.

Kako se nekaj odločiti, glede na to, da na tvojo odločitev vpliva toliko drugih faktorjev in ima okolica že izdelano mnenje? Vsake toliko časa paše vse spremeniti, vse šokirati. Za spremembe ni nikoli prepozno, ker se le te dogajajo vsako sekundo, vsak prosti in ne-prosti trenutek. Vprašanje je, če jih sprejmeš kot pozitivno stvar ali ne.

In žalostno je, ko izgubiš zanimanje za nekaj, česar si se prej veselil. In pogledaš vse mape in vidiš same zametke in nedokončana dela. Kako lepo bi bilo vsaj eno končati.

Brez filozofiranja in nerazumljivih misli...nedelja je, torej konec vikenda. In jutri je ponedeljek, začetek tedna, ponovno.

Kako hitro mineva čas (prehitro?).

Lep večer vam želi,
vaša Urica.

nedelja, 20. januar 2008

je suis petite

Danes. Nedelja. Jutri. Ponedeljek. Konec vikenda. Oh, tako hitro je minil.
In res je nadležno, če se sredi noči spomniš rešitve na problem in jo zjutraj pozabiš.

Potek dneva? Od zjutraj (torej, odkar sem vstala...od desetih) sem gledala Naruta. Geez, I think I'm in love. Ah, namišljeni svet, svet fantazije, je pač lepši. No shit sherlock. =)

In nameravala sem prebrati Twilight, oziroma Somrak. Ampak ni bilo časa...in se poraja vprašanje: ali naj ostanem celo noč budna in berem, ter neznansko uživam...ali pa naj grem spat in se jutri zbudim naspana. Težka izbira.

V vsakem primeru pa grem jamrat kako bi lahko veliko stvari spremenila in danes naredila, pa sem preveč lena. =)

Lep ostanek vikenda vam želi,
vaša Anima

sobota, 19. januar 2008

Perfect


And it was great.
Petek pač petek. Veliko smeha in zabave in norenja. Ni šlo mimo Mete, niti Cankarjevega doma in spet Mete. Totalno dober umetniški film Ti, ki živiš in Drum'n'bass. V rožcah gledat svet je najlepš.:)
Čeprav sem neznano kje izgubila metlco za bobne in sem spala 4 ure, se počutim čist ok. =)
In kaj je lepše kot sedenje na lepem kraju z zakon osebo, Dobrovoljčkom in osebnimi izpovedmi? Ah, dan ni šel v nič, sploh ne. :)
In sedaj dobre volje tukaj sedim in razmišljam, z nasmehom na obrazu, ali bi gledala Naruta ali ne. Seminarska me še čaka, ampak bi se jo dalo preložiti. Vsaj na jutri.:)

Zato...au revoir,
vaša Pustolovka


sreda, 16. januar 2008

Anime


Hey, kdo jih pa nima rad? Preprosto so zakon!
Že v malih, malih letih je marsikdo gledal kako (npr. Dragonball), potem pa napredoval na večje in še bolj zanimive. Anime so pač nekaj čudovitega. :)

Lep večer (poln anim) vam želi,
vaš Anime-freak


petek, 11. januar 2008

Neizbežno

Neizbežne so: majhne oddaljitve in izogibanja, ki so avtomatična. Vprašanje je: tudi če bi se dalo izogniti temu, ali bi hoteli?

Lep večer vam želi,
vaša Resnica

sobota, 5. januar 2008

Hell yeah!



Mali pogovori so zakon! Nepričakovani, z neznanimi ljudmi. Mhm, že par besed te lahko spravi v dobro voljo. Če temu prištejemo še španciranje po praznično okrašeni Ljubljani je vse oh in sploh.

In kdaj ne škodi dati priložnost. Kajti nikoli ne veš kaj se skriva za tem.:) To se sedaj navezuje na včerajšnji dogodek, ko je hm...znanec 15 minut prosil ljudi, če mu posodijo telefon za en ubogi klic in (seveda) ga nihče ni imel. Zakaj? Ker je brezdomec. Predsodki pač. Avtomatično so "bad guys" ljudje, ki malo izstopajo po videzu in tisti, ki izgledajo vzor pridnosti, tudi so. Ironično sicer, kajti panksi so bili prvi okoljevarstveniki. Kdo drug je opozarjal na probleme, ko so si drugi zatiskali oči?

Poanta tega zapisa je, da ni treba biti preveč sumničav...zaupanje je dragocena stvar in, če jo podariš komu nepričakovano je toliko lepša.:)

Torej vam želim lep preostanek sobote,
Vaša optimistka

torek, 1. januar 2008

Vse na novo


Mhm, čas za spremembe. In spremembe so bile, se dogajajo in se še bodo.
Odštevanje za novi letni čas je bilo, sicer malo zmedeno, ampak recimo da je bilo v redu. :)
Ljubljana je doživljala vsakoletno idilo-petarde,mraz,alkohol,smeti in kričanje. Juhej! No, če si zanemaril vse to in je bila družba prava, potem je bilo vse super.

Seznama želja in odpovedi letos ne bo. Lahko se spremeni kadarkoli, ne vidim poante v tem, da si rečem: "Z novim letom bo pa drugače..." In sploh, če bom hotela npr. nehati kaditi-bom nehala, ne pa da me sprememba datuma v to "prisili". Ampak dosti o tem.:)

Torej, zaključila bom standardno:
Veliko lepih stvari v novem letu vam želi,
vaša Srečnica