Ironično. Cel dan se veseliš tega trenutka. In zmanjka elektrike. Čakaš. Čakaš. Čakaš. Minejo tri ure. Pride elektrika. Prižgeš računalnik, vstaviš cd in... nič. Ne prebere cdja. Probaš levo. Desno. Gor in dol. Nič. Kaj narediti? Vzameš cd in greš jezno in razočarano pisat ta blog.
Preostane mi samo čakanje, da spečem drug cd z drugega računalnika in čez en teden pogledam. Škoda.
Zanimivo, kako si ljudje vtisnemo v spomin neko podobo neke osebe. In potem trčimo vanjo po pol leta, letu, dveh. In padajo izjave v stilu: "Oh, kako si suha!" , "Kako si se spremenila" in podobno. Pa ni nujno, da se je oseba spremenila. Sicer je pa res, da pri ljudeh, ki jih vidiš vsak dan ne opaziš takoj spremembe. Drugi pa jo. Zanimivo.
In danes sem dodala anketo. Sicer ne pričakujem več kot enega glasu (mojega). :)
To bo to. Lep konev vikenda vam želi,
vaša Rožica
Ni komentarjev:
Objavite komentar